Gledam te, princesa, vonjam svetel pramen,
gladim ti peresa, v temi iščem plamen.
Skupaj sva bežala, skupaj zmagovala,
jokala, plesala, sanje sva si dala.

A kdaj si svoja vrata priprla?
Topli plamen, ki me grel je, zastrla?

Sama sebi tuja, zora me prebuja.
Hočeš me za vedno? Vztrajaj, če je vredno!
Plamen moj razpihaj, k sebi me zanihaj.
Vrata kar odrini, vabljen si edini!

A kdaj sem svoja vrata priprla?
Topli plamen, ki te grel je, zastrla?

Ampak ko pogledam ti v oči,
mi je točno jasno kdo si ti.
Duša moje duše, vir moči.
To seveda vem, da spustiti te ne smem,
kajti ko pogledam ti v oči
v njih je vse, v njih sva jaz in ti.
Dva planeta, ki se ljubita,
skupaj kroživa po skrivni orbiti sveta.

Včasih pride zima in za njo cvetenje,
mraz prostora nima, sladko je bedenje.

Spet prihajaš k meni, grel te bom z objemi,
plamen tvoj že čutim, prasketanje slutim.

A kdaj sem svoja vrata priprla?
Topli plamen, ki te grel je, zastrla?

Ampak ko pogledam ti v oči,
mi je točno jasno kdo si ti.
Duša moje duše, vir moči.
To seveda vem, da spustiti te ne smem,
kajti ko pogledam ti v oči
v njih je vse, v njih sva jaz in ti.
Dva planeta, ki se ljubita,
skupaj kroživa po skrivni orbiti sveta.