Čeprav je minilo več kot trideset let od njenih prvih profesionalnih glasbenih nastopov, je Josipa Lisac še danes ena izmed najbolj samosvojih in posebnih pevk hrvaške estradne scene. Svoj izraz je pred leti oblikovala z ekstravagantnimi oblekami, nastopi in predvsem odličnim petjem. Album Dnevnik Jedne Ljubavi iz leta 1973 ostaja še dandanes eden najboljših albumov vseh časov, kar jih je bilo posnetih na območju bivše Jugoslavije. Skladbe O jednoj mladosti, Kao stranac, Magla, Dok razmišljam o nama, Danas sam luda in mnoge druge so Josipo Lisac postavile na posebno mesto med glasbenimi ustvarjalci. Lahko bi dejali, da je njena glasba brezčasna - to dokazujejo različne generacije poslušalcev, ki jo zvesto spremljajo skozi njeno kariero.

Vedno je bila drugačna. Nikoli se ni prilagajala času, ampak se je čas prilagajal njej. Njena izrazna mimika in sposobnost številnih transformacij, ki jih je opredeljevala z subjektivnim simbolizmom, so presegle mainstreamovsko ikonografijo glasbenikov. Njena vizualnost ni bila nikoli končna, vedno je pustila odprt prostor, znotraj katerega je opredeljevala svoj slog. Enako velja tudi za njeno glasbo, s katero je občutno zaznamovala določen čas in prostor v preteklosti, da bi z zadnjo ploščo začela od začetka in se ponovno prepotovala življenje umetnice, katere vloga in pojava je nadčasna. Njene pesmi so vedno aktualne in po mnogih letih še vedno zvenijo kot bi bile napisane včeraj. Pri tem ne izgubijo lastne identitete in ne žlahtnosti, pa naj si bodo prilagojene aktualnemu času ali izvedene v prvotnih aranžmanih. Nedvomno so del njene osebnosti, ki poje o bolečini, razhajanju, smrti in na koncu o verovanju v večno ljubezen in možnosti ponovnega srečanja z izgubljeno-ljubljeno osebo. Zato so križišče emocij, ki jih najdemo v najglobljem delu človeškega srca, kjer izvira upanje. In to umre zadnje.

Cena vstopnice je 22eura!