Spet ukraden je nasmeh, z mojih lic spet ista zgodba bolečin. <br />Kriva je poletna noč in molk daleč od ljudi. <br />Brez besed sva zrla si v oči, vedela, živela bova le pomlad. <br />Da pozabim se umaknem v svet, kjer pomlad živi v nedogled. <br /><br />Ni &scaron;e čas, da se osvobodim, <br />kot metulj ujet v svileno nit. <br />Jesen že krade listje iz dreves, <br />mi bo lažje, ko zapade sneg? <br /><br />Obljub se nikoli ne držim, vedno znova se zaljubim, ker ljubiti si želim. <br />Nekoč zame pri&scaron;el bo dan, di&scaron;al bo po tistem iz sanj. <br /><br />Ni &scaron;e čas, da se osvobodim, <br />kot metulj ujet v svileno nit. <br />Jesen že krade listje iz dreves, <br />mi bo lažje, ko zapade sneg? <br /><br />Za nevidnim zidom se smejim, <br />nočem, da vidijo, da trpim. <br />Zavračam vse, nikomur več v bližino svojo ne pustim, <br />vse dokler te ne prebolim. <br /><br />Ni &scaron;e čas, da se osvobodim, <br />kot metulj ujet v svileno nit. <br />Jesen že krade listje iz dreves, <br />mi bo lažje, ko zapade sneg? <br /><br />Ni &scaron;e čas, da se osvobodim, <br />kot metulj ujet v svileno nit. <br />Jesen že krade listje iz dreves, <br />mi bo lažje, ko zapade sneg? <br /><br />Mi bo lažje, ko zapade sneg? <br /><br />Ko zapade sneg.