Vsakdo pride v tista leta,
ko se mu lasje srebrijo,
pedeseta leta ga lovijo.
So že leta polna sreče,
ko srce je še čuteče
in ljubezni si še želi.

Zdaj si v najlepših letih,
pedesetih zrelih letih,
in če prvi so že sivi tu lasje,
oh, nikar ne misli, da se staraš že!

Zdaj si v najlepših letih,
pedesetih zrelih letih,
prikorakal komaj si na pol poti,
novih pedeset te lovi.

Vsak dan sonce pač ne sije
in obraz nam skrb prekrije,
vse preženejo spet sončni dnevi.
Vendar človek vse pozabi,
srečo k sebi si povabi,
saj v sreči tej se pomladi.

Zdaj si v najlepših letih,
pedesetih zrelih letih,
prikorakal komaj si na pol poti,
novih pedeset te lovi.