Kladvo bij, luna sij,
zvezde s sijem svojim skrij,
vse je plin in dim,
a vendar vidim te jaz.
Sploh več ne hodim spat,
vsaj ni treba zob si prat,
ko večina spi,
takrat privlečem na plan
pisane cevi.

Ref:
Skozi teleskop zdaj jaz,
znova gledam tvoj obraz,
mere bujnih dimezij,
tvoje kraterje in sij.
Ti kot vedno hladna si,
sreča zimsko spanje spi,
a zanimaš me le ti.