Bil sem deležen špartanske vzgoje,
vsak me je hotel obračat po svoje,
gnetli so me, kot da sem glina,
prali so voljo iz mojega spomina.

Na lepem sem rekel, dovolj mi je tega,
odvezal sem čoln, odrinil od brega,
jadra na jambor visok sem razpel,
vanje se divji je veter ujel.

Refren:

Divji veter je moje življenje,
včasih je sreča in včasih trpljenje,
daje mi moč, da pljujem skoz noč,
ko šine dan, moj je pristan.

Divji veter učitelj je moj,
reče mi pojdi in reče mi stoj,
pleve razpiha, loči od zrnja,
boža cvetove in krut je do trnja.

V svetu sem srečal mnoge ljudi,
vedno previdno sem tipal v megli,
nisem zaupal v njih dobre namene,
večkrat zato sem zmešal jim štrene.

Padal sem in se spet znova pobral,
enim jemal sem, drugje vse razdal,
videl sem solze in slišal sem smeh,
iskal svetnike, odpuščal sem greh.