Res je čudno, vsaj tako se zdi. <br />Midva stojiva, pa se svet tako vrti. <br />Daj objemi me, saj je lepo, <br />ko zavrtiva nebo. <br /><br />Res je čudno, čisto sama sva, <br />sredi tega obnemelega sveta, <br />U, u, u, ....., kako mi je lepo, <br /><br />10. marec ob enih in pol, <br />ti pravi&scaron;, daj ne odhajaj domov. <br />In me odpelje&scaron; na konec sveta, <br />kjer se pamet konča. <br /><br />Res je čudno, kot bi svet obstal. <br />Kot bi zadnji vlak otro&scaron;tva odpeljal. <br />V krogu ple&scaron;ejo prve luči, <br />pogum se zgublja v temi. <br /><br />Res je čudno, sploh se ne spoznam. <br />Povsod ljudje in vendar, ni me sram. <br />U, u, u, ....., nihče me ne pozna. <br /><br />10. marec ob petih in pol, <br />ti pravi&scaron;: Kaj bi hitela domov. <br />In me objame&scaron;, da pamet zbeži, <br />da ne vidim noči. <br /><br />10. marec ob sedmih in pol, <br />ti pravi&scaron;: Daj ne odhajaj domov. <br />In me odpelje&scaron; na konec sveta, <br />kjer se pamet konča.