Stoj Marija, kam odhaja&scaron;, koga pu&scaron;ča&scaron; za seboj. <br />Tvoje misli, so rodile, vso p&scaron;enico mojih polj. <br /><br />Tvoje slike in dlani, so kot bajke teh gozdov, <br />čuj Marija, sli&scaron;i&scaron; pesmi, pesmi z najinih gradov. <br /><br />Vse preveč nerodnih je poti, poti do doma, <br />mnogo več, &scaron;e mnogo več, jih gre od tam. <br />Vse preveč, preveč je teh postaj v življenju dneva, <br />ko ta umre, umreva midva z njim. <br /><br />Stoj Marija.