Snočkaj sem jaz po&scaron;to dobil, <br />ko sem &scaron;e na pojst'li bil, <br />da moja ljub'ca druz'ga izbira, <br />prav gotovo se možila bo. <br /><br />Jaz pa hitro gor vstanem, <br />grem &scaron;e enkrat k ljubci v vas, <br />da b' &scaron;e enkrat z njo govoril <br />in od nje slovo jemal. <br /><br />Gor pa dol po hi&scaron; hodila, <br />ko sem jaz pod oknom stal, <br />grenke solze je točila, <br />ko sem ji roko podal. <br /><br />Poroke ne bo, svate odpovejte, <br />torto pojejte, poroke ne bo. <br />Podjite od tod! <br />Odnesite darove na svoje domove, <br />pojdite od tod! <br /><br />Ne izzivajte usod, ki so vam tuje, <br />obup jih kuje, ne izzivajte usod. <br />Iz va&scaron;ih oči vam berem, da ni, <br />ni vam hodu, zato <br /><br />poroke ne bo, naj gore zakričijo, <br />izpljunijo ogenj v odprto nebo. <br />Poroke ne bo, sred' Božje marele <br />naj bliski in strele ožgejo nebo. <br /><br />Če dovolite to, se brezna odprejo <br />in vam požrejo, kar vam je ljubo. <br />Kako boste jokali in drgetali! <br />Tako bo hudo, zato - poroke ne bo. <br /><br />Ne jemljite mi je! Nihče ne pozna <br />zemljevidov srca, kot jaz njenega. <br />Pustite mi jo, naj teče deroče <br />skoz' mene, kjer hoče, tekoče zlato. <br /><br />In je ne zapustim, tudi ko sku&scaron;njave <br />dvignejo glave, je ne zatajim. <br />Zavezana sva s popkovino spomina <br />in mojega vina, ki naju sladka. <br /><br />A nekega dne, zvezde v pravem sijaju <br />in položaju osvetljijo nebo <br />in sredi pu&scaron;čave vzniknejo trave, <br />studenci steko in Bogovi reko: