Noč se spu&scaron;ča nad Katarino, nad Mileno pa jože, <br />z oken opazujejo pijane rože. <br />Whisky grize led, nebo se kru&scaron;i, <br />jaz pa sam sedim s svojo luknjo v du&scaron;i. <br /><br />V Afriki se ne marajo, ne na Balkanu, <br />potres je na Kitajskem, poplave v Pakistanu. <br />Kot bi ne b'lo zadost' naravnih nesreč, <br />zdej tud' ti me ne mara&scaron;, ne mara&scaron; n'č več. <br /><br />Z luknjo v du&scaron;i se učim živet. <br />Z luknjo v du&scaron;i rad imet ta svet. <br /><br />Noč spet polni Katarino, Mileno pa Jože, <br />dlan si zaželi tvoje dobre kože. <br />Želje zemlje zapolni dež po dolgotrajni su&scaron;i, <br />a le ti lahko zapolni&scaron; luknjo v moji du&scaron;i. <br /><br />Sonce ljubi Katarino, Mileno pa Jože, <br />danes te odpeljem na izlet v neznano. <br />Nebo naju bo vzelo, nebo naju bo skrilo <br />na to nespodobno povabilo. <br /><br />Z luknjo v du&scaron;i se učim živet. <br />Z luknjo v du&scaron;i rad imet ta svet. <br /><br />V kotu viselo je staro razpelo, <br />Zveličarjev bled in izmučen obraz. <br />Ta, ki postavi in tempelj poru&scaron;i, <br />je edini, ki ve za luknjo v moji du&scaron;i. <br /><br /><br />Z luknjo v du&scaron;i se učim živet.