Hej, hej bela Ljubljana, <br />Ko včasih te gledam se mi zdi&scaron; tako sama. <br />Dviga&scaron; nos nad vsem kar ni izmesta, <br />Ljubi&scaron; le kruh iz svojega testa. <br />V sebi neguje&scaron; kmete brez zemlje, <br />Ki čez noč so pre&scaron;li s kruha na žemlje. <br />V tebi živijo zadovoljni s teboj <br />A na &scaron;kornjih se jim su&scaron;i hlevski gnoj. <br /><br />Hej bela Ljubljana, <br />Ko včasih te gledam se mi zdi&scaron; tako sama. <br />Sredi bele Ljubljane so me učili in prali možgane. <br /><br />Zbira&scaron; cvet fantov in deklet, <br />Da tvoje ime ponesejo v svet. <br />V svoje življenje jih na hitro vtiri&scaron;, <br />Nato se z njihovim perjem &scaron;opiri&scaron;. <br />Pozabijo govoriti tako kot doma, <br />Njihov jezik postane ljubljan&scaron;čina. <br /><br />Hej bela Ljubljana, <br />Ko včasih te gledam se mi zdi&scaron; tako sama. <br />Sredi bele Ljubljane so me učili in prali možgane. <br /><br />Poznava se že dolgo, vem za tvoje slike, <br />Razberem te skoz' masko, poznam tvoje trike. <br />Morda nisi kriva ko te napadam <br />Le odsev si naroda, ki mu pripadam. <br />Tako smo dobri, tako smo si v&scaron;eč, <br />A &quot;Herren Volk&quot; kompleks je nevarna reč. <br /><br />Hej bela Ljubljana, <br />Ko včasih te gledam se mi zdi&scaron; tako sama. <br />Sredi bele Ljubljane so me učili in prali možgane. <br /><br />Hej Ljubljana, si sploh bela &scaron;e? <br />Včasih se mi zdi da le zaradi megle. <br />Z menoj ne bo nič, jaz te bom zapustil, <br />Ko čas bo dozorel se ti bom izlu&scaron;čil. <br />Od&scaron;el iz tvojih hlevov bom in tvojih gozdov <br />In z lumparjem odpeljal se bom zadnjič domov. <br /><br />Hej bela Ljubljana, <br />Prevzetna in nali&scaron;pana postarana dama <br />Sredi bele Ljubljane so me učili in prali možgane.. <br />Možgane z jajci.