Ko zvonovi zapojo, v sebi čutim novo moč, <br />sok svetlobe bo popila nova žejna noč, <br />ko zvonovi zapojo. <br /><br />Starec sklonjen nad zemljo in poboža jo z roko, <br />s svojo hrapavo dlanjo, kot da začutil bi slovo, <br />ko zvonovi zapojo. <br /><br />Ko končajo se poti, ko naenkrat jih več ni, <br />ko si le &scaron;e sam s seboj, kot se zgodilo je nocoj, <br />ko zvonovi zapojo. <br /><br />Molitve novih dni počasi odkrivajo sledi <br />do koč osamljenih ljudi. <br />Le pajčevina &scaron;e drži do skritih pesmi, <br />ki smo jih ukradli večnosti. <br /><br />Vem, da je vse več ljudi, ki ne sli&scaron;ijo zvonov, <br />ko se v poznih urah sami z dela vračajo domov <br />in zvonovi zapojo. <br /><br />Vsi osamljeni ljudje so le &scaron;koljke stisnjene, <br />ki začuti&scaron; jih &scaron;ele, ko &scaron;koljka sama se odpre <br />in zagleda&scaron; bisere.