Od&scaron;el bom tja kjer je dalj&scaron;i dan, <br />kjer se mestni svet konča. <br /><br />kjer namesto asfaltnih cest, <br />vodi le steza. <br /><br />Hi&scaron;e razpr&scaron;ene, <br />kot jata plahih jerebic, <br />čas utripa drugače če živi&scaron;, <br />v eni od gorskih vasic. <br /><br />Tisti večer sem žganje pil, <br />kot ga pije gospodar. <br />Bog mi v jezik je dal moči <br />in takrat sem jo spoznal. <br /><br />Soseda mlada prisedla je <br />srečal njene sem oči. <br />Ko smo peli sem jo gledal, <br />kako se mi smeji. <br /><br />Gorska roža čaka me, <br />gorska roža, da vrnem se, <br />moji &Scaron;peli iz planin, <br />pod srcem pustil sem spomin. <br /><br />Brez star&scaron;ev je a fantov ni, <br />ki bi ženili se v gore. <br />Zjutraj gre v tovarno <br />saj z majhno kmetijo pač ne gre. <br /><br />Zljubila me je čeprav sem bil, <br />zanjo skoraj &scaron;e otrok. <br />Naučila me je piti menda, <br />jaz sem dal ji svojih 18. let. <br /><br />Gorska roža... <br /><br />Od takrat, sem pri njej živel, <br />na gruntu ob koncu vasi. <br />Čez dan kitaro sem igral <br />in ljubil &Scaron;pelo vse noči. <br />Bil opran sem in vedno sit, <br />jedel kruh sem iz njene peči. <br />Vstajala je zgodaj, na delavski <br />avtobus se vedno mudi. <br /><br />Gorska roža... <br /><br />Ko zadnja ko&scaron;na v kozolcu je, <br />čuti&scaron; hladen že objem, postajal sem nemiren, <br />saj zacutil sem jesen in pravi <br />o 'dreja poglej okrog, zdaj postal si del planin <br />o 'dreja jaz se bojim, da nekoč te ne izgubim. <br /><br />Gorska roža čaka me, <br />gorska roža, da vrnem se, <br />moji &Scaron;peli iz planin, <br />z njo me čaka najin sin.