Šli smo za svetlobo,
šli za vonjem žita,
trudni romarji skozi čas.

Prečili kalne reke
in zapuščena polja,
šli čez temni les, pusti kras.

Slišali smo sanje,
bel utrip srca,
nismo pozabili želja.

Nismo se predalim
ni bilo zaman,
slepo noč zamenjal je dan.

Ker tam na obzorju varen dom stoji,
jablana in lipa,
v njeni krošnji ptica poje si,
in pravi nam: ni bilo zaman.

Šli smo za otroci,
vonjem rožmarina,
trudni od strahu in skrbi.

Prestopili gore,
in bredli močvirja,
snežne meteže brez poti.

Slišali smo sanje,
bel utrip srca,
nismo pozabili želja,
nismo se predali,
ni bilo zaman,
slepo noč zamenjal je dan.

Ker tam na obzorju varen dom stoji,
jablana in lipa,
v njeni krošnji ptica poje si,
in pravi nam: ni bilo zaman.

Čutili smo moč,
skrivnostni spev daljav,
veter se je z nami igral.

Puščavi odtis
za naše dediče,
čakali, da mine gorje,
ker tam na obzorju veren dom stoji,
jablana in lipa,
v njeni krošnji ptica poje si,
in pravi nam: ni bilo zaman.