Na vasi je živela, šolat se ni smela
Oče je odločil, da kmetica bo
Je delala vsak dan od jutra do večera
Sedemnajst ji let je le bilo.

Večkrat zrla je z goric v smeri mesta
Tja odšla je vsa mladina iz vasi
Tudi njo vabila je v daljavi cesta
Verjela je da v mestu lepše s živi.

Meščana je spoznala, sploh ga ni ljubila
A je dovolila da si jo je vzel
Ker ji je obljubljal, ko jo je poljubljal
Če prideš k meni v mesto zate bom skrbel.

Bila, bila bi frajlica, po mestu bi špancirala
Poznala bi te Sobota, bila, bila bi frajlica [2x]

Nič ni premišljevala, k njemu je zbežala
Jo z oblekami, z nakitom je prekril
Ljudem se je kazala, res bila je zala
A že kmalu se meščan je spremenil.

Pijan jo je pretepal, v sobo jo zaklepal
Je kričal na njo, kako je vse drago
Ko se je zlomila in mu pritrdila
Začel prodajat moškim njeno je telo.

Kmalu je postala znana med meščani
Kot dekle, kdo ve od kod, ki rada da
Obdajali so jo obrazi nasmejani
Za hrbtom pa so rekli frajla soboška.

Sedaj si prava frajlica, po mestno si oblečena
Pozna te cela Sobota, sedaj si prava frajlica [2x]

Iz gostiln v sobo in nazaj v gostilne
To postala je za njo edina pot
Mirno je ležala, v mislih stran bežala
Ko po njej se valjal je bogat gospod.

Čez kakšno leto se je čudno spremenila
Se nihče ji več približati ni smel
Posedala je sama v Zvezdi vinjak pila
In nato deževen jo večer je vzel.

Našli so jo mrtvo ribiči ob Muri
Voda ji povsem izprala je obraz
Vendar so vedeli, to Soboška je frajla
So spoznali jo po dolgi kiti las.

Počivaj v miru frajlica, deklica zala prekmurska
Spoznala mnogo si gorja, počivaj v miru frajlica. [2x]

La la laj laj laj laj laj … počivaj v miru frajlica.