Je Polde navaden, bolj majhen možak,
a toliko večji njegov je curak. Če vidiš
na nudl ga plaži, se ti zdi, da pravzaprav
Polde s curaka visi.

Je Poldeta prijazna, okrogla gospa, kosmata do brade in z breznom brez dna.
Kdor vidi jo nago, prav vsak se zgrozi: glej fuflo, ki ma noge in modre oči.

Prevzelo Poldeto nekoč je gorje, si brisala z dlačicami je solze.
Kar ugleda junaka, ki hodil je sam. To bil naš je Polde s curakom na ram.

Potoži se ona, potoži se on. Sta šla potolažit se k njemu na dom.
Je kmalu povedalo škripanje dil: za prav vsako metlo najde se štil!