Zunaj taksna je vrocina, da bi clovk znorel,
meni manjka tekocina, bom ziher omedlel,
jezik se mi lima, je kriza, ko hudir,
priplazim se do sanka, recem: Hitr dajte pir!

O, o, o, je, je, je ...
O, o, o, je, je, je ...
Gospa natakarca!
Kuga? Veste kva, dajte mi raj pira dva!

Ne vem, kaj sem pojedu, karkoli je ze blo,

kot da zrl bi zerjavco, tolk je blo popoprano.
Je vojgen treba ugasnit, me pece ko hudir.
V taprvi ostariji recem: Hitr dajte pir!

O, o ...

Vsi vemo, kaj je trema. Mal prej sem jo imel,
sem tresu se, brez sline mislu, le kako bom pel,
pa sem se odlocu in zdirjal kot hudir,
v taprvi ostariji reku: Hitr dajte pir!

O, o ...

Ko te muci zeja, se matras kot zival,
takrat zares obcutis, da pod kozo si krvav,
vendar pa hude zeje ne premaga vsak hudir,
priznajmo si posteno: najbolj odzeja pir!