Se vsaka žival mi smili, ampak ščurek ne.
Ko kakšnega zagledam, v meni kri zavre.
Ščurke jaz ubijam, koker se le da.
Le mrtev ščurk je dober ščurk pri men doma!

Ne menim se za to, al mlad je ali star.
Tudi spol je čisto nepomembna stvar.
Etika, morala mene ne skrbi, jaz pravim :
Ščurk je kriv, dokler je živ, tu dvomov ni!

Ubijam jih kot zajce, hitro in brez prič.
Za ščurke Hun sem, Atila, ta pravi božji bič.
Uporabljam sredstva vsa, ki jih imam.
Nobene milosti za ščurke ne poznam!

Nabavil kemikalij sem za slona ubit.
Prav noben mi ščurek več ne more uit.
K jih pipsal, tolkel bom, neusmiljeno škropil.
Crkaval bodo, jaz pa se bom veselil!

Me v zadnjem času ta morilska strast že prav skrbi.
Si mislim: kolk lahko to vpliva na določene ljudi ?
A veste, neb se čudu, če bi kdo mi djal,
da vsak je general v mladosti ščurke klal!