Doslej je nisem še poznal,
vendar sem slišal že za njo
in sedaj lahko priznam:
Odkar sva bližje se spoznala,
mi ubežati več ni moč,
prisiljen misliti sem nanjo,
pa naj bo dan al temna noč.

Vsak dan preklinjam usodo svojo,
ki združila me je z njo,
sedaj živim le za trenutek,
ko me zapustila bo.

Sem vajen bil enkrat na dan,
a to se ji premalo zdi,
po petkrat, šestkrat vsako uro
to zahteva in želi.
Čeprav z močmi sem že na koncu,
od mene hoče vedno več.
Kar prej rad delal sem z užitkom,
sedaj opravek je boleč.

Vsak dan preklinjam...

Sem vajen bil enkrat na dan,
a to se ji premalo zdi,
po petkrat, šestkrat vsako uro
to zahteva in želi.
Zanima vas, kdo je ta ona,
ki iz dneva v dan vse bolj me stiska,
gotovo jo prav vsi poznate,
po domače pravimo ji driska.